cycling passengers

Prvotni plani, da bi prekolesaril “southwest circuit” oz. juzni del Bolivije so se ze pred zacetkom spremenili. Stisnil sem rep med noge in 3 dni prezivel s agencijo in biciklom na strehi dzipa.

Ze na prvih kilometrih sem ugotovil da je bila odlocitev prava. Cesta oz. mivka, ponekod tudi do 30 cm globoka je bila se za dzip problem. Ce bi kolesaril tukaj bi moral vecino poti porivati kolo s vso zalogo vode in hrane… ah … saj sem na dopustu

lustno je blo prezivet 3 dni s soferjem Miguel-om in 5-imi anglezi ( razen dolgocasnih igric pred spanjem). Hrana ki so nam jo pripravljale Bolivjanke v zavetiscih ob lagunah je bila cudovita (meso od lame in krompir).

Lagune so cudovite, raznih barv - bela, zelena, rdeca (kjer sem lovil flaminge).

Ob eni so bile tudi terme s temperaturo vode 30 stopinj. Celotno obmocje pa nad 4600m.

Tour se je zakljucil na najvecjem slanem jezeru - Salar de Uyuni.

S sportom proti drogi:)

Probal sem koko, in jo tudi drugi dan zamenjal v kiosku za cokolado…njen okus ti samo zveze jezik, nic drugega

Prejsnji teden pa uceraj zakljucen v celoto. Pot iz Purmamarke je vodila po serpentinah na 4170m. Zelo mocan veter iz zahoda, ki sem ga klel cel teden, mi je omogocal hitrost 3kmh in 15kmh v klanec (serpentine). Sunki so me parkrat kar vrgli iz ceste. Mivka nonstop v oceh…

Takoj za “cuesto de lipan” je sledil spust kjer sem prisel na Salinas Grandes.

Prisel sem na planoto “puna”, ki se cela nahaja na visini od 3500-4000m, rastje je bolj bogo. Zelo malo vode, cisto drugi svet. Ogromno slanih jezer, lagun,..

Ogromno zivali, vicuñas, lamas,…

Po argentisko-cilski meji se je pot se uzpenjala in dosegla vrh na 4900m…
Veter je bil cel teden ubitacen…za borih 50-60km na dan sem rabil po 7 ur.

Potem pa je sledil 40km spust proti San Pedro de Atacama, s cudovito panoramo na najbolj suho puscavo na svetu -Atacama:)

Hasta luego

Pot iz Salte na sever je bila prijetno presenecenje, saj se je pokrajina kar v hipu spremenila…

Sem sem skozi “dzunglo”. Obmocje je bilo precej vlazno in ogromno papig!

Nastanjen pri enem jezercu sem ponovno poskusil lovit ribe..in za vecerjo jedel polento

V Purmamarci pa naletim na en lokalni festival muzike in plesa.


Zurka se nadaljuje v lokalnem baru ob ritmih trstenk s domacini do jutranjih ur.  Zdaj me pozna skoraj cela Purmamarca. Jose Garcia (lastnik hise kjer spim) me klice “Loco de bicicleta” oz. “yugoslavo”

Fiesta!

Spocit, jutri odrinem proti Cilu - passo Jama in Cuesta de Lipan na 4200m.

V Salti sem malo postimal kolo, kupil novo spalno podlogo, se nekaj filmov,…

Spal sem pri Ramonu v “casa de ciclistas”. Prijetna druzina, njegova mama mi je celo kuhala in prala cunje

 Za popotnico pa… sem dobil druzbo!

Od zdaj naprej imam na premcu mojega kolesa sopotnika…plisastega jelena

Dogaja!

Blagovna zamenjava….posteno ali ne?

brivska pena za liter vode

Difunta Correa Gracias!!

In severna Argentina se je ponovno pokazala v vsej njeni lepoti..

Quebrada de Cafayate in Ruta 68.

Zdaj pa 2 dni prezivim v Salti, da malo postimam kolo in sebe, potem pa naprej proti Boliviji.

V Chilecitu sem obiskal Rachota in mu izrocil pozdrave, ki mu jih je posiljal Marko (www.midvanabiciklu.com).

In nepricakovano bil povabljen na bogato kosilo

Za popotnico pa dobil se cel paket domacih orehov:)

Moho!…Racho te pozdravlja, upam da si prejel sms.

Dragi obiskovalci te spletne strani!

Sporocam vam, da je znanje mojega maternega jezika (slovenscine) precej zamrlo,  saj se ze mesec dni pogovarjam izkljucno v spanscini ali v anglescini…

Zato bodo moje besede skromne.

Par utrinkov…

Difunta Correa

Valle de la Luna oz. kraj kjer so ziveli dinozavri…

Talampaya

Cuesta de Miranda

Od danes naprej pa se ne brijem vec…brivsko peno sem podaril Difunti Correi in se tako resil se 150g dodatne teze :))

V tem tednu pocasi spoznavam kako lep je sever Argentine. Celo sami argentinci so nanj ponosni:)

Ja za objavljanje sem postal bolj len..

Mendoza se mi je zdelo zelo fajn mestece, mirno….studentje pijejo mate caj v parku…

Tukaj sem ostal 3 dni pri Leandru iz HC-ja. Pripravljal mi je neke specijalitete in v zameno sem mu skuhal “tipicno” slovensko jed : pecenice in prazen krompir, kislega zelja se tu zal ne da dobit…
Mislim da mu ni bilo prevec usec

Meni pa ja… in vina tudi. Utrinek iz degustacije (bodegas).

Po tedenski rehabilitaciji zaradi kolena…in veliki abstinencni krizi po gibanju sem ponovno poskusil sesti na kolo. In uspelo je… Nadaljujem pot proti severu.

Trenutno sem preckal Ande in sem v Mendozi.

Pokrajina je tukaj cudovita.

Wild !