Bolj kot se potovanje bliza koncu, bolj postanes len..
…izkoristis vsak trenutek za namakanje…
…vsak trenutek za pitje piva in igranje “sapa”
…a koncno ko ti ze mahajo s zastavico…
…vidis da si ze na cilju…in se enkat nazdravis…
V vasici Pucara prespim v hostlu. Vse je izgledalo novo… Pred nocjo mi lastnica prinese kahlo…meni nic jasno 
Pove mi, da sem prvi gost in da wc se ni dokoncan…
naslednji dan me caka na mizi zajtrk in steklenica sidre za krst hostla…
Upam da bo razbita steklenica prinesla sreco obema.
Puno sem imel z izhodisce za obisk kar zanimivih otokov v blizini. Zivljenje na njih je seveda dandanes prilagojeno turizmu, a vseeno se je lepo z mislimi za kako uro preseliti tja v preteklost…
Plavajoci otoki…vse iz trsja…
Otok Amantani…kjer strikajo samo zenske…
in kjer se plese ob ognju ob zvoku trstenk…
Otok Taquile….kjer strikajo tako moski, kot zenske…
Vrnem se v Puno in naletim na parado - obletnico s ogromno plesa…
Moje potovanje pa se pocasi zakljucuje…Do cilja v Cuzcu imam se 350km oz kakih 5dni… A noge so na koncu vse bolj lene in glava je ze doma… 
Bolivijsko….ali Perujsko ?
Po 3 dnevni pavzi v LaPazu…voznja z busom iz Rurrenabaque nazaj me je res zdelala. Sem sel proti Titikaki - najvisjem plovnem jezeru na svetu.
Skozi Copacabano zbezim iz Bolivije ( viza mi je ze 3 dni potekla ) v Peru. Tam pa spet naletim na eno obletnico lokalne skupnosti. Otroci me obkolijo in zahtevajo sole, odrasli pa me zelijo napiti…ahjej tezko zivljenje…
Po Peruju vozim 2 dni sam na cesti - imajo neke demonstracije in cesta je zaprta za promet…
Vse do Puna..
Tukaj bedanc res nikoli nebi bil lacen….
Slavna “cesta smrti cumbre-coroico” je bila res mrtva…. Naprej proti severu se je use sele zacelo…prometa in praha ogromno, cesta pa enaka. Na eni stani stena, na drugi prepad.
En dan vrocina za znoret, drugi dan pa dez in cesta kot njiva..
V Caranavi-ju so se mi podrli plani o preckanju parka Madidi s kolesom. Potreboval bi plezalno opremo, maceto, splav,… in verjetno se par litrov mocnega proti strahu (jaguarji, kace,…).
Proti Rurrenabaque sem sel po glavni cesti…a bilo je zanivimo. Najedel sem se praha, sadja in pive s domacini…
