V Yungas
18 06 2008Iz La Paza se je bilo spet treba povzpeti na višino 4700m do El Cumbre. 
Potem je sledil spust…s čudovitim razgledom.
Svet se je začel spreminjati…vedno vec življenja, dreves, živali..
Prisel sem na “cesto smrti”. Slika pove vse. Ampak prometa na njej nič, razen turistov. Ves ostali promet zdaj poteka po drugi poti.
In končno spet voda! Tokrat kar iz neba. Ogromno življenja, rastlin, živali…In končno spet slišim ptice peti !
Ker je bilo nemogoče taboriti na cesti ker je tako strmo, so mi domačini v vasici Yolosa pustili postaviti šotor kar ob cesti sredi vasice. Zjutraj mi je domačin prinesel svežo papayo iz njegovega vrtra.
SUPER !!!
In končno lahko spet vozim v kratkih rokavih 
ajt..jst uživam, najraje se sploh nebi vrnil gor na altiplano in mraz
Hudo, Cesta smrti končno brez prometa. Po lepih krajih se potepaš. V Rureju priporočam izlet v Pampe. Fajn je brati tvoj blog in obujat spomine. Veliko sreče še naprej.
Dobro se drzis. Kar tako naprej! Po papaji, tako veliki, se mi kar cedijo sline. Srecno!
Kva naj recem: envy envy!
Fajn se mej!
slike so čudovite! In najbrž občutki ob vsem skupaj tudi.
Ptički pa so sploh najboljše, kar lahko slišiš
Oj, res čudovito potovanje, pred dobrim mesecem sem se vrnil iz potovanja po Peruju, Boliviji in skrajnem severu Čila - na žalost ne s kolesom - saj je bilo do sedaj kolo vedno moj spremljevalec na potovanjih (si se odpravil v lastni režiji in sam?) - tokrat nam pa niti po cesti smrti ni uspelo it - baje je bila v preslabem stanju
(no ja v zameno sva z ženo dobila prosti dan za kolesarjenje po mesečevi pokrajini v Čilu)
jp, Nejc je šel sam in v lastni režiji. jebiveter varjanta:)
Ajde gringo uzivaj se zame….kje so tisti cajtiiiiiiiiiiiiiiiii……
http://www.midvanabiciklu.com/dnevnik13.php
Viaja con el viento y la suerte!!
marko
NEJC TI SI CAAAAAR !