cycling passengers

Mangartsko sedlo je najvišja točka v Sloveniji na katero je speljana asfaltirana cesta. Dostopnost in krasen pogled na okoliške dvatisočake ter seveda na Belopeška jezera, zvabijo ob lepem vremenu množice turistov v te prelepe kraje. A ta dan ni bil običajen za povprečnega Slovenca, kateri je prejšnji večer spremljal vreme na RTV SLO1, saj ga je Pečenko krstil v »tih deževen dan.« Tako je Mangartsko sedlo samevalo skupaj z oskrbnikom koče pod njim, kateri je upal na obisk kakšnega Kekca in Rožleta-beri primerna idiota, da bi v slabem vremenu vseeno lazila na sedlo in v njegovi koči naročila vsaj enolončnico in ter mogoče še kakšen posladek. A glej ga zlomka vreme sploh ni bilo tako tiho in deževno, prav obratno lepo, sončno. Z Nejcem seveda nisva klela Pečenka, sva pa njemu v čast zapela en komad skupine Zmellkov: »tudi največji frajerji včasih popušijo….« Sonce naju je zbudilo in pokazalo pot na sedlo. In sva se odpravila… Zlagal bi se, če bi rekel, da ne uživam v kolesarjenju v klanec. A lakota in utrujenost naredijo svoje in na koncu se ta ljubezen do kolesarjenja kmalu sprevrže v obsesijo iskanja hrane, pijače in počitka. Postanek v koči pod sedlom je bil obvezna točka počitka po obisku sedla. V koči sva bila postrežena z zares okusno enolončnico-mjami, pohvale kuharju! Malo sva pokramljala z oskrbnikom o alpinizmu, stereotipnih Slovencih in… A nekaj je manjkalo. Desert seveda! Z rokami sva segla na polico in si postregla s čokoladicami. Snicker sem odvil hitreje, kot lačna opica olupi banano. In že sem ugriznil v… Medtem pa je Nejc še vedno začudeno gledal v svoj Snickersov ovitek in njegovo vsebino. Nato me kislo pogleda in reče: »Moj je napol pogrizen!« Trenutek tišine. Nato pa smeh… Incident poročava oskrbniku, ta razloži, da je manjkajoča polovica v prebavilih najbrž pa že v greznici nekega lokalnega čudaka, kateri ga občasno obišče kaj spije in včasih očitno tudi poje polovico čokoladice…

Poante nisem še razumel; poješ pol čokolade, pol je pa pustiš zavite na prodajni polici…ne razumem! Zgodba me spominja na socializem oziroma komunizem in frazo vzemi kolikor potrebuješ…Kdo bo pojedel ostalo polovico?