Zaslužen počitek na Zanzibarju, čudovite plaže indijskega oceana, raznolika hrana, začimbe, ramadhan …
Na plaži pa polno italijanov in italijansko govorečih domačinov … “tanta pubblicita”!
Pa še ena skupinska …
Tudi na drugem koncu sveta najdes rojaka. Tako sva v Arushi našla slovenko Vesno, ki skupaj z možem Bubetom uspešno vodi eno izmed 600-ih turističnih agencij v Arushi – Pure Afro (http://www.pure-afro.com/).
Skupaj z vodičem Davidom in kuharjem Abujem ter Primožem in Janjo smo se odpravili na nekajdnevni safari v Serengeti, Manyaro, Ngorogoro crater.
Prekolesarila sva v severno Tanzanijo. Ekvatorju sva bila vse bližje in bližje in temu primerne so bile tudi temperature blizu polovice vrelišča … Žejo sva premagovala tudi s pomočjo sadja, ki sva ga kupila kar ob cesti.
Vsepovsod opevana najvišja gora Afrike, Kilimanjaro, po prepričanju masajev, gora bogov, je bila čisto zraven. A samo na zemljevidu. Po dveh dneh napenjanja oči, da bi jo videla, sva se začenjala že spraševat, ali so bogovi goro morda premaknili.
Gosti oblaki so nam zastirali pogled da 5890m visoko goro. Da bi bila vsaj malo deležna tega čudeža narave, sva si na pošti kupila razglednico.
Je bilo eno izmed vprašanj radovednih otrok, ki so naju vsakodnevno obkoljevali …
Tudi pri izpolnjevanju knjige gostov v guesthousih sva vsakič morala napisati kateremu plemenu pripadava.
V Tanzaniji živi več kot 120 različnih plemen. Vendar pa plemensko življenje živijo le še nekatera, kot so hazabe, maasai, datoga …
http://www.africanheart.com/information/tribes_tanzania.htm
Da se afriška mentaliteta izboljšuje v socialnem smislu, je dokazala tudi organizacija Neema Craft (http://www.neemacrafts.com/index.php), ki omogoča gluhim in invalidom, da najdejo nove možnosti v ročnih delih (izdelava nakita, okraskov, oblek …). Ustanovitelja, angleža Susan in Andy, sva želela tudi obiskati, vendar sta bila v času najinega obiska žal odsotna, na dopustu v Angliji.
Tako sva se odpravila naprej, prečkat nacionalni park Mikumi. Eden redkih ali celo edini, kjer je možno iti skozi s kolesom.
Tik pred vstopom v park nama domačini zaželijo srečo pred levi. Ampak namesto leva naju že na prvih kilometrih presenetijo jastrebi, ki se mastijo z zadnjimi ostanki zebre.
Glavna prometna pot, ki povezuje Iringo z Dar es Salaamom, pelje skozi Mikumi park. Zaradi številnega prometa so sedaj po celem parku hitrostne ovire. Kljub prometu, pa živali še vedno živijo blizu ceste. Trop impal prečka cesto 20 metrov pred tabo, sloni si postrežejo s kosilom čez cesto …
Impal, ki so prečkale cesto, bivolov in žiraf, ki so se skrivali v sencah akacij, po nekaj prevoženih kilometrih nisva niti štela več.
Sloni mirno lomijo veje ob cesti … midva pa mimo kronometer s polnimi hlačami 
Oziroma Welcome to Tanzania!
Javljanje je prilagojeno afriskemu ritmu… ko se ti da in ko internet to omogoca..
Iz Nkhata Baya sva se povzpela na Mzuzu in od tam v Rumphi, on koder sva zavila proti Nyika nacionalni park. Po dveh dneh razbivanja kolesa in nasih zadnjic ter porivanja kolesa, na precej slabem makadamu, sva prisla na 2300m vrh na kamp Chelinda, ki ze nekaj let ne obratuje, zato so se zelje o jahanju konja v trenutku razpihnile tja v dolino. Dodatno razocaranje je bila neobstojeca pot do Livingstonije, zato sva nazaj sla po isti poti v veliko udobnejsem Land Roverju nemskega para (Manic). Pokrajina na vrhu fenomenalna, okoli sotora pa hijene, antilope in bushbucki.
Povratek. In spet sva bila pri jezeru. Malawi se je blizal koncu. Prijazni in topli ljudje. Kar je potrdil tudi nas gostitelj Henry, ki nas je sotorjenju pred njegovo hiso pogostil s takim zajtrkom da se niti premaknit nisva mogla. (3porcije riza, nsima 2 vrst, ribe, arasidi, papaja, kasawa, krompir,..)
Potem pa Tanzanija. In swahili oziroma po nase kar slovenscina. Itak je isto… Po dveh dneh vzpenjanja sva dosegla Mbeyo, kjer spoznamo angleza, ki ze vec kot 30 let dela v afriki. Izumitelj in vsestranski mojster. S zeno tanzanijko, iz vplivne druzine. Postreze nam s 1001 napotki o Tanzaniji in Zanzibarju.
Po 1100km pa proti Iringi.
Po odhodu iz Kasunga sva prekolesarila pot mimo Dowe, Senga Bay, Nkhotakota in prispela v Nkhata Bay. Dogaja se ogromno. Otroci tekajo za nama in kricijo AZUNGU GIVE ME MONEY, ki jih velikokrat utisava s preprostim vprasanjem Why? na katerega ne znajo odgovorit. Opazujejo naju non stop; ko jeva, se mazeva s kremo za soncenje ali preprosto stojiva sredi poti in razmisljava kje sva. Kdaj razmisljava, da bi kar klobuk postavila pred naju in zbirala kvace za predstavo.
Jeva vecinoma nsimo (polenta iz bele koruze) in riz. Zdraven pa meso od piscanca ali govedina ter neke vrste zelenjava, ki spominja na blitvo. Moc za kolesarjenje nama dajejo tudi banane, papaje in sladkorni trs.
Naredila sva okoli 600 km. Cakajo naju vzponi na Mzuzu in Nyika Plateau. Potem pa proti Tanzaniji.
Prispela sva v Afriko.
Zbran denar sva menjala v Malavijske Kvace in dobila cele sope bankovcev.
Denar zbran za nakup zdravil je omogocil nakup treh polnih skatel zdravil, namenjenih za organizacijo PAO. Zdravil je bilo najvec za zdravljenje malarije ter zdravil kot je penicilin, aspirin … PAO organizacija, skupaj s patrom Stankom se zahvaljujejo za zbran denar.
Hvala!
Tako
Akcija je zaključena.
Zbralo se je 485 eur. Denar bo porabljen za nakup zdravil, ki bodo patru Stanku Rozmanu predana v naslednjih dneh.
Še enkrat bi se rad zahvalil vsem darovalcem:
Peter Valenčič
Peter Krajnik
Aleš Seliškar
Eva Mercina
Boštjan Mljač
Neda Kajfež
Melanija Kerševan
Arijan Rapuš
Magda Svetina Mercina
Marko Mohorčič
Peter Grlica
Anonimen Darovalec
Anonimen Darovalec
Anica Germek
Aleks Abram
Nevenka Valič
Matija Testen
Hvala!
